[ Pobierz całość w formacie PDF ]
jezeru, potem pa bo0 od0 el z vtisom, ki bo morebiti
malo drugaãen od tistih, ki jih ima0 o jezeru iz vojnih
let!«
Potem je zganila ramena.
»Zame pa bo jutri spet kolo. Kolo in delo. Potem spa-
nje in spet kolo.«
Njen glas je krotek prihajal izpod kapuce kakor vdan
glas meniha, ki dela pokoro za grehe, ki jih ni storil. In
ãeprav je bila ljubka v 0 ilasti kapuci, je bilo vendar v nje-
ni postavici precej tudi resnobe in trudnosti delavk, ki
so se, 0 e skoraj otroci, spoprijele s tovarni0 kim ozraãjem.
·e bolj kakor njen glas pa je bila njena roka med njima
kakor predmet, ki ga sodnik postavi na mizo v obreme-
nilni dokaz.
»Vi0 ,« je rekla, »vi prihajate sèm, da se nagledate je-
zera, a za nas, ki brzimo mimo njega na kolesih, za nas
118
VILA OB JEZERU
BESeDA
so seveda pomaranãe tudi rdeãe in limone rumene, ven-
dar so tam, ob strani avtomobilske ceste. Za nas so ka-
kor telegrafski drogovi ali kakor obcestni kamni. Ker za
nas so predvsem vaÏni samo kilometri!«
On je molãal.
»Prej si rekel, da ne opazujem jezera. Misli0 , da ne
vem, da je lepo? A lepoto zbirajo izletniki, ki se vozijo na
krovu potni0 kega parnika in nastavljajo fotografske
aparate, nad jezerom se ne navdu0 ujejo moÏje, ki razto-
varjajo tovorne jadrnice ob pomolih.«
On je molãal.
V stisku njene krepke roke je ãutil, da ona hoãe, naj
molãi in naj ji oprosti tisto trenutno slabost. A bolj ka-
kor toÏbo nad kriviãnim redom, ki jo je zasuÏnjeval, je
ãutil v njenih besedah opraviãilo za zmote tistega po-
poldneva. Bilo je, kakor da ga sku0 a prepriãati, da nima
priloÏnosti presojati, kak0 en je vladar in zakaj je eden
bolj0 i od drugega; ker vladarji so presneto oddaljeni od
njene predilnice in pa od predorov.
»Najin mlin!« je vedro rekla.
»Hgm,« je prikimal.
Bila sta pred mlinom kakor pred podobo, ki jo Ïe
zdavnaj poznata. Hi0 ica je bila tiha, vodni curek se je
ulival iz premaknjenega Ïleba ãez kolo. Vse je bilo nedo-
taknjeno, le raci sta bili zapustili kotanjo in si na zeleni
travi o0 trcavali peresa pod perutmi. Pred ãetrt ure sva
119
VILA OB JEZERU
BESeDA
bila tukaj, je pomislil; kako se hitro pomakne v spomin,
kar je bilo moãno doÏiveto, in zabri0 e vse ãasovne raz-
dalje, tako da je oddaljeno blizu in bliÏina oddaljena. In
zdaj se mu je zdelo, kakor da poznata tisti mlin od ãa-
sov, ko ona 0 olarka 0 e ni sadila cipres.
»Kakor da ga poznava od takrat, ko si bila tako majh-
na,« je rekel in stegnil roko in pribliÏal dlan niÏe k tlom.
Luciana je vzdignila glavo in ga na moã pazljivo po-
gledala izpod kapuce. Potem se je nasmehnila.
Nista se ustavila, mimo sta 0 la in molãala. PribliÏala
sta se ovinku z orientalskim kotiãkom pod dvema cipre-
sama in bila v tistem nerazsodnem razpoloÏenju, v ka-
terem se ãlovek z lahkoto odloãi tudi za velike stvari in
drzna dejanja.
Iz sive nebesne kupole je rosil drobcen, skoraj nevi-
den deÏek, in tedaj je Luciana vzdignila njegovo roko in
jo pritisnila k svojemu licu. Potem jo je med hojo drÏa-
la ob licu, ãez ãas pa je nepriãakovano mehko pritisni-
la svoje ustnice nanjo.
Vznemirjen ji je odtegnil roko in osupel pridrÏal ko-
rak.
»Luciana,« je komaj sli0 no 0 epnil in se zazrl v njene
oãi. A ona ga je sunkoma spet prijela za roko, stekla in
ga povlekla za sabo.
Tekla sta po rebri navzdol, drobna prha pa jima je le-
tela v lica, kakor da jima narava po0 ilja svojo privolitev.
120
VILA OB JEZERU
BESeDA
Ko se je ustavila, si je popravljala deÏni pla0 ã; vsa za-
sopla je bila in nala0 ã je vdihavala zrak z odprtimi usti.
»S tabo « je rekla.
»Z mano?«
»S tabo je lepo,« je rekla in 0 umno poslala sapo iz ust,
da se je oddahnila.
»Kak0 na past je to?«
»Nobene pasti. Sem samo rekla, da je s tabo lepo.«
»Zakaj pa?«
Lovila je zrak kakor otrok, ki hkrati pritrjuje z odpr-
timi usti in kima z glavo.
»Zakaj?« je smejé vpra0 al.
»Zato, ker nisi niã o0 aben.«
Tedaj sta se sporazumno zasmejala, tako da sta s tem
vsak zase zaslonila svojo zadrego.
»Vsakdo bi bil tak,« je veselo rekel.
»Ne bi bil, ne.«
»Bi bil. Ob tebi ne bi mogel drugaãe.«
Luciana se je najprej namuznila, potem pa se je njen
obraz zresnil.
»Ni res,« je rekla. »Marsikdo se ne bi tako poniÏal in
bil tak z navadno delavko.«
On se je tedaj naglas zasmejal, tako, z odprtimi usti,
da je umetno poveãal glas z odmevom v ustni duplini.
»Torej sem se jaz poniÏal?« je porogljivo vpra0 al. »O,
da bi ne bilo ne konca ne kraja takih poniÏanj!«
121
VILA OB JEZERU
BESeDA
Luciana je poredno sklopila nosnice in ga prijela za
roko.
»Pridi,« je rekla.
»Zakaj naj bi bila delavka, ki je razumna in brhka,
manjvredno bitje?«
Luciana je negotovo zganila ramena.
»Prej je, po mojem, veã vredna,« je rekel. »Zato, ker
ni razvajena. Zato, ker iz izkustva vé, kaj je na0 vsakda-
nji kruh! Se ti ne zdi?«
»Vsi ne mislijo tako,« je rekla, a njena roka se je rahlo
premaknila v njegovi kakor zelo obãutljiv 0 tevec, ki za-
znamuje tudi najbolj prikrito spremembo toka.
Tedaj se je njemu zazdelo, da je pri0 el trenutek, ko
lahko omeni njene roke, ne da bi to preveã opazila.
»Zakaj?« je vpra0 al. »Zavoljo Ïuljavih rok?«
A Luciana je skomignila z rameni z objestnostjo fan-
tiãa, ki si ga spomnil, da ima raztrgane ãevlje; 0 e nala0 ã
bo takrat cebnil v kamen. Tako so se Luciani zdaj oãi
brezskrbno smehljale. Nobenega dvoma in bilo ta tre-
nutek v njih, samo igrivost, ki se sproti poraja iz obãutka
svetlega zado0 ãenja. Ob robu kapuce se je nabral debel
kanec deÏja. In ona je poãasi sklonila glavo po0 ev in s
po0 evnimi oãmi opazovala kanec, potem pa naenkrat
sproÏila ob njem kazalec, da je kanec v drobni prhi od-
letel z roba kapuce.
122
VILA OB JEZERU
BESeDA
To je Luciana, si je rekel, docela izbrisana je podoba
njenih raskavih rok!
In tedaj je razkreãil prste njene roke s svojimi prsti in
krepko objel s svojo dlanjo njeno dlan; potem jo je takó,
z njeno roko v svoji, objel okoli pasu. Ko jo je nalahko
upognil vznak, so njune ustnice rodile stik, ki je bil pre-
prost in kratek kakor pika na koncu stavka.
Bila sta pred 0 olo, in Luciana ga je pridrÏala.
»V to 0 olo sem hodila tudi jaz,« je razigrano rekla, se
obrnila in ga peljala po poti navzdol.
A ob tem njenem spominu zdaj ni bil veã zamolklo
hud nanjo. Zdaj je prisrãno opazoval, kako majhna de-
klica sedi za klopjo in grizlja peresnik, medtem ko upi-
ra svoje velike oãi v Voditelja na sliki na zidu. Kolo Ïiv-
ljenja pa je tisto podobo za zmeraj pogreznilo v niã,
medtem ko so zdaj vsepovsod uãilnice in klopi za svo-
bodne ãlovekove otroke, si je mislil. In zavedel se je, da
je pote0 en. In 0 e se je zavedel, da je ona prej z igrivostjo
zakrila poljub, ki ga je bila dala njegovi roki; stekla je in
zaokrenila pogovor. In od tistega trenutka ga prevzema-
ta osuplost in ãudovit nemir, ker to je bil njen dar, ki ga
ni vreden, a se bo prav zavoljo tega pretakal v njegovih
Ïilah za vse veãne ãase. Kaj je zaÏuborelo v skritem stu-
dencu Ïenskega bitja? Ker to ni bila samo neÏnost, ki se
je prebudila, ko ji je on omenil otro0 ka leta, ãeprav je
Ïeni prav tako sveta podoba sebe-otroka, kakor so sve-
123
VILA OB JEZERU
BESeDA
te njene sanje o otroku, ki ga bo rodila. Ne, v tistem do-
tiku njunih ustnic je bil poleg zadrÏane Ïelje po ljubko-
vanju, ki si je za trenutek na0 la izhod, tudi vzgib hvaleÏ-
nosti. Tako je hvaleÏna Ïenska, ko mo0 ki prezré vse nje-
ne vmesne ljubezni in jo vidi tak0 no, kakr0 na je bila tak-
rat, ko je kot malo punãe sanjala o ãudeÏnem sreãanju.
A kak0 na je potem moã vsiljenega malika, Luciana, ãe jo
sleherno ljubeãe srce lahko zatré? Niãeva je, ko se ji ãlo-
vek upre s ponosno in ustvarjalno ljubeznijo. In nepre-
magljiv je tedaj ãlovek, kakor sva midva zdaj nepremag-
ljiva, ãeprav sva samo popotnika v objemu drobnih
[ Pobierz całość w formacie PDF ]